Splošne geografske značilnosti
Območje LAS vključuje območje šestih občin južno in jugozahodno od Ljubljane in sicer občine: Borovnica, Brezovica pri Ljubljani, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Log-Dragomer in Vrhnika.
Osrednjo geografsko enoto predstavlja jugozahodni del Ljubljanskega Barja, kjer sta umeščena pretežni del prebivalstva in gospodarskih ter družbenih dejavnosti. Območje pa zajema tudi okoliško hribovje s planotami in dolinami (Krimsko hribovje, Rakitniška planota, Pokojiška planota, Polhograjsko hribovje). Gre sicer za dva geomorfološko in pedološko povsem različna segmenta kulturne krajine, ki pa na področju gospodarstva, prometne povezanosti, migracijskih tokov prebivalstva in tudi na področju kulturnih in družbenih dejavnosti tvorita enoten življenjski prostor.
Območje LAS se nahaja v Zahodni kohezijski regiji, spada v Ljubljansko urbano regijo in meji neposredno na Mestno občino Ljubljana, kar vse odločilno določa njegove razvojne možnosti. Tudi najbolj odmaknjena naselja niso oddaljena več kot 20 km od Ljubljane. Območje torej predstavlja podeželsko zaledje glavnega mesta države, katero pa obratno predstavlja močno gospodarsko in potrošniško zaledje območja LAS.
Nadaljnji razvoj območja bo zato tudi v prihodnje močno odvisen od tega ali bo uspelo vzpostaviti primerno sožitje oziroma dopolnjevanje z Ljubljano ter ohranjati naravno in kulturno dediščino območja kot dobrino, ki je v interesu tako lokalnega prebivalstva kot prebivalstva mesta Ljubljane in njegovih obiskovalcev.
Območje ima pretežno agrarni značaj zaradi prevladujoče kmetijske in gozdarske rabe prostora. Ljubljansko barje je razmeroma redko poseljeno, prav tako izrazito hriboviti prostor. Večina naselij leži na obrobju Ljubljanskega barja. Tako primarna gospodarska dejavnost teh naselij vključuje tako barjanski svet kot tudi hriboviti svet njegovega zaledja.
Gospodarski položaj
Demografske in sociološke značilnosti
Demografska in sociološka slika imata precej značilnosti urbane populacije, kar je gotovo pogojeno z bližino velikega urbanega središča in prepoznanih urbanih naselij Vrhnika, Dobrova – Polhov Gradec, Horjul, Brezovica, Borovnica, Verd Jezero, Notranje Gorice, Dragomer, Log pri Brezovici, Rakitna, Vnanje Gorice).
Proces priseljevanja zlasti v ravninskem predelu območja je neposredno povezan s procesom urbanizacije tega podeželskega prostora. Drugi dejavnik, ki pospešuje urbanizacijo, pa je prestrukturiranje gospodarske dejavnosti in s tem povezane spremembe v poklicni oziroma zaposlitveni strukturi prebivalstva. Z vidika programa razvoja podeželja je treba izpostaviti zlasti zmanjševanje deleža kmečkega prebivalstva, ki je posledica tehnološkega napredka v tej panogi in delnega zmanjševanja kmetijske dejavnosti (deagrarizacija). Ta proces se bo še nadaljeval.
Poleg sprememb v demografski strukturi pa ta proces prinaša tudi pomembne spremembe na sociološkem področju. Povečala se je poklicna diversiteta in izboljšala izobrazbena struktura prebivalstva. To okrepi človeški kapital, ki je eden ključnih dejavnikov za realizacijo celovitega lokalnega razvoja tako na podeželju kot v urbanih območjih. Prinaša pa tudi spremembe v načinu življenja in v medčloveških odnosih.