Uspešno izvedena prva regijska delavnica ZA ISTO MIZO 2026 - projekt Naravno*st do otrok
Kako povezati lokalne pridelovalce, šole, vrtce in druge ključne deležnike, da bo na krožnikih otrok več kakovostne, lokalno pridelane hrane?
To je bilo osrednje vprašanje prvega regijskega srečanja ZA ISTO MIZO 2026, ki je 21. oktobra 2026 potekalo v Hiši na travniku v Domžalah.
Dogodek, ki ga je v okviru projekta Naravnost do otrok* organizirala Zadruga Jarina, je združil okoli 100 predstavnikov lokalnih pridelovalcev, vzgojno-izobraževalnih zavodov, občin, državnih in strokovnih institucij ter povezovalnih organizacij. Srečanja smo se udeležili tudi mi in sodelovali v razpravah o izzivih ter priložnostih za krepitev lokalnih prehranskih verig.
21 novih pogodb za dobavo lokalnih živil
Srečanje ni ostalo zgolj pri izmenjavi mnenj in dobrih praks. Prineslo je tudi pomemben konkreten rezultat: devet javnih zavodov, med njimi osem osnovnih šol in en vrtec, je z lokalnimi pridelovalci sklenilo 21 pogodb o dobavi lokalnih živil.
Ta dosežek potrjuje, da je z ustreznim povezovanjem in sodelovanjem mogoče premagovati ovire, ki pogosto otežujejo vključevanje lokalno pridelane hrane v javne zavode. Obenem pomeni pomemben korak k bolj stabilnim prodajnim potem za lokalne kmetije ter kakovostnejši in bolj trajnostno naravnani prehrani otrok.
Ključni izzivi: od pridelave do javnega naročanja
Razprave so pokazale, da zanimanje za lokalno hrano obstaja tako na strani javnih zavodov kot pridelovalcev. Kljub temu ostajajo številni izzivi, ki preprečujejo učinkovitejše sodelovanje.
Eden ključnih je usklajevanje ponudbe in povpraševanja. Šole in vrtci potrebujejo redne dobave živil v ustreznih količinah, medtem ko je lokalna kmetijska pridelava odvisna od sezonskosti, vremenskih razmer in proizvodnih zmogljivosti posameznih kmetij. Zato je pomembno dolgoročnejše načrtovanje, ki pridelovalcem omogoča predvidljivost, javnim zavodom pa zanesljivejšo oskrbo.
Pomembna tema srečanja je bila tudi krepitev domače kmetijske pridelave in ohranjanje kmetijskih zemljišč. Brez zadostnih pridelovalnih zmogljivosti, ustrezne infrastrukture za skladiščenje in predelavo ter dolgoročnega varovanja rodovitnih kmetijskih zemljišč ni mogoče bistveno povečati lokalne samooskrbe.
Posebna pozornost je bila namenjena tudi javnemu naročanju hrane. Omejena finančna sredstva, administrativne zahteve in razdrobljena ponudba otežujejo doseganje predpisanih deležev lokalnih in ekoloških živil v javnih zavodih.
Pri premagovanju teh izzivov imajo pomembno vlogo zadruge in druge povezovalne organizacije, ki združujejo ponudbo posameznih kmetij ter omogočajo organizirano zbiranje, skladiščenje in distribucijo živil.
Cilj mora biti vzpostavitev sistema, v katerem bo lokalna hrana javnim zavodom cenovno dostopna, pridelovalcem bo zagotavljala pošteno plačilo, povezovalnim organizacijam pa omogočala dolgoročno vzdržno delovanje.
Lokalna hrana je tudi vprašanje prehranske vzgoje
Pomembno sporočilo srečanja je bilo, da povečanje deleža lokalnih živil v javni prehrani ni zgolj vprašanje dobave in organizacije. Otroci morajo hrano tudi spoznati, jo sprejeti in razumeti njen izvor. Zato imajo pomembno vlogo izobraževanje o sezonskosti, spoznavanje domačih sort in okusov, oblikovanje zdravih prehranskih navad ter zmanjševanje količin zavržene hrane. Praktični del srečanja je pokazal, kako lahko lokalno hrano otrokom približamo tudi z inovativnimi pristopi k pripravi obrokov. Med drugim je Zadruga Jarina predstavila liofilizirane zelenjavne osnove za pripravo juh, omak in nadevov, ki omogočajo daljšo uporabnost lokalne zelenjave in zmanjševanje izgub hrane.
Kako od ugotovitev do dolgoročnih sprememb?
Na srečanju je bilo jasno poudarjeno, da posamezni uspešni primeri še ne pomenijo sistemske spremembe. Za dolgoročno krepitev lokalnih prehranskih verig potrebujemo stalno sodelovanje, boljše načrtovanje ter ustrezno podporno okolje.
Zadruga Jarina je zato predstavila pet konkretnih korakov za nadaljnje delo:
Boljše povezovanje ponudbe in povpraševanja, vključno s pripravo načrtov pridelave na podlagi dejanskih potreb javnih zavodov.
Vzpostavljanje novih sodelovanj med lokalnimi kmetijami ter šolami in vrtci.
Razvoj digitalnih rešitev, ki bodo olajšale naročanje lokalnih živil, pregled nad ponudbo in organizacijo dobav.
Prenos izkušenj in predlogov v oblikovanje sistemskih izboljšav, predvsem na področju javnega naročanja, logistike in pogojev za delovanje kratkih prehranskih verig.
Krepitev partnerske mreže in nadaljnji razvoj srečanja ZA ISTO MIZO kot tradicionalnega vsakoletnega regijskega dogodka.
V okviru projekta Naravnost do otrok*, ki povezuje 94 partnerjev na območju 21 občin osrednje Slovenije, si Zadruga Jarina prizadeva za vključitev dodatnih 35 kmetij in 15 javnih zavodov v lokalne prehranske verige.
Zahvaljujemo se Zadrugi Jarina za organizacijo srečanja in prizadevanja za povezovanje lokalnih pridelovalcev z javnimi zavodi.
Naj podpisanih 21 pogodb pomeni začetek novih, dolgoročnih sodelovanj in korak k prehranskemu sistemu, ki bo koristil otrokom, lokalnim pridelovalcem in širši skupnosti.
Podrobnejše informacije najdete v pripetem dokumentu.
Comments