Mladi kot soustvarjalci lokalnega razvoja: dobre prakse LEADER/CLLD

Kako mlade bolj aktivno vključiti v razvoj podeželja in lokalnih skupnosti? Prav temu vprašanju je bil namenjen spletni dogodek »LEADER/CLLD in mladi«, ki ga je 22. septembra 2026 pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo. Dogodek je povezal predstavnike lokalnih akcijskih skupin, mladinskih organizacij in izvajalce projektov ter ponudil številne praktične primere vključevanja mladih v lokalni razvoj. Spodaj predstavljamo nekaj njihovih izsledkov. Prilagamo pa tudi njihovo gradivo, da si ga lahko ogledate:

• posnetek dogodka

  https://video.wixstatic.com/video/3056cf_7508c186da2a41f7b85742a63a38768c/1080p/mp4/file.mp4

  
  

• power point predstavitev

Predstavitev LEADER_CLLD IN MLADI_MKM.pdf

Download PDF • 12.39MB

LEADER/CLLD – lokalni razvoj od spodaj navzgor

Pristop LEADER/CLLD temelji na ideji, da o potrebah, izzivih in razvoju lokalnega območja odločajo ljudje, ki na tem območju živijo in delujejo. V Sloveniji deluje 37 lokalnih akcijskih skupin (LAS), ki povezujejo predstavnike javnega, gospodarskega in civilnega sektorja ter izvajajo svoje strategije lokalnega razvoja. Preko javnih pozivov LAS se financirajo projekti, ki odgovarjajo na konkretne potrebe posameznih območij. Prav zaradi takšnega pristopa imajo tudi mladi možnost, da pri razvoju svojega okolja sodelujejo na različne načine – kot člani društev in organizacij, sodelujoči v projektih, prostovoljci, partnerji ali celo kot člani organov odločanja LAS.

Mladi so v projektih že močno prisotni

Predstavljeni podatki kažejo, da se mladi v projekte LEADER/CLLD vključujejo preko zelo različnih organizacij. Med njimi izstopajo osnovne šole, ki predstavljajo 43 % prikazanih organizacij, sledijo zavodi, javni zavodi in mladinski centri s 24 %, centri za mladino in mladinska društva z 10 % ter društva podeželske mladine s 7 %. Prisotni so tudi vrtci, študentski klubi, srednje in višje šole, ljudske univerze ter taborniki.

Razpon aktivnosti je izjemno širok. Mladi sodelujejo pri projektih s področja varovanja okolja in biodiverzitete, prostovoljstva, kulturne dediščine, socialnega vključevanja, podjetništva, medgeneracijskega povezovanja ter neformalnega učenja. Projekti vključujejo čistilne akcije, tabore, mentorstva, podjetniške delavnice, prostovoljske akcije, kulturne in rokodelske vsebine ter številne druge aktivnosti. Pomembno vlogo imajo tudi šole. Preko njih se izvajajo šolski vrtovi in učilnice na prostem, aktivnosti s področja samooskrbe, čebelarstva, varovanja narave, krožnega gospodarstva, kulturne dediščine, podjetništva, zdrave prehrane in gibanja v naravi.

Od projekta za mlade do projekta z mladimi

Predstavljene dobre prakse so pokazale predvsem pomen aktivnega vključevanja mladih že v samo oblikovanje aktivnosti.

Eden od primerov je projekt AGRA-WOM-EN – Usklajevanje materinstva in podjetništva na podeželju. Projekt je namenjen opolnomočenju mladih žensk na podeželju ter povezovanju materinstva s podjetniškim razvojem žensk na kmetijah. Društvo podeželske mladine pri projektu sodeluje pri pripravi video vsebin, ozaveščanju ter organizaciji podpornih srečanj.

Zanimiv primer je tudi projekt Nazaj k naravi. Projekt je povezal obnovo kozolca – toplarja, ureditev naravnega učnega okolja, usposabljanje mladinskih delavcev ter organizacijo taborov, delavnic in drugih aktivnosti v naravi. Osrednja ideja je bila ustvariti prostor, kjer narava postane okolje za učenje, vključevanje, povezovanje in aktivno sodelovanje mladih.

Mladi pri tem niso bili samo obiskovalci aktivnosti. Sodelovali so pri urejanju prostora, prostovoljskih akcijah, postavljanju tipija, taborih in Festivalu trajnosti, posebej pa so bili vključeni tudi mladi z manj priložnostmi.

Med predstavljenimi primeri so bili tudi Vključujoče Goričko, projekt Naravnost srčni junaki, projekt V Halozah se dobro je ter Učni center za trajnostno kmetijstvo in ekoturizem. Čeprav so vsebine projektov zelo različne, jih povezuje skupna ideja: povezovanje lokalnih organizacij in ustvarjanje okolja, v katerem mladi pridobivajo izkušnje, razvijajo znanja ter aktivno sodelujejo pri oblikovanju svojega lokalnega prostora.

Kaj se lahko naučimo iz dobrih praks?

Predstavitve niso pokazale samo uspešnih rezultatov, temveč tudi izzive. Med njimi so bili posebej izpostavljeni zahtevna administracija in poročanje, mobilnost mladih na podeželju, zagotavljanje lastnega sofinanciranja, dolgotrajni postopki priprave projektov ter težje vključevanje mladih kot dejanskih soustvarjalcev pri investicijskih projektih.

Izkušnje izvajalcev pa kažejo tudi možne odgovore.

Ključna so dolgoročna lokalna partnerstva. Šole, mladinske organizacije, društva, podjetniki, občine in drugi lokalni akterji lahko skupaj dosežejo bistveno več kot vsak zase. Pomembno je tudi, da projekt ni zastavljen preveč togo, ampak dopušča prilagajanje potrebam mladih in lokalne skupnosti.

Ena od predstavljenih izkušenj to zelo dobro povzema: največja vrednost projekta ni samo v izvedenih aktivnostih, ampak v tem, kar po projektu ostane – prostor, znanje, partnerstva in nadaljnje aktivnosti.

Mladi naj ne bodo samo ciljna skupina

Ena najpomembnejših niti celotnega dogodka je bila potreba po premiku od projektov, ki so pripravljeni za mlade, k projektom, ki nastajajo skupaj z mladimi.

To pomeni, da mlade povabimo k oblikovanju idej, načrtovanju aktivnosti, odločanju, izvajanju projektov in njihovemu nadaljnjemu razvoju. LEADER/CLLD pa lahko prav zaradi svojega pristopa »od spodaj navzgor« predstavlja zelo primerno okolje za takšno sodelovanje.

Dobre prakse kažejo, da se ob tem ne razvijajo samo posamezni projekti. Gradijo se odnosi med organizacijami, nastajajo nova partnerstva, mladi pridobivajo znanje in samozavest, lokalne skupnosti pa dobivajo ljudi, ki so pripravljeni sodelovati pri njihovem prihodnjem razvoju.

In prav v tem je morda največji potencial vključevanja mladih v LEADER/CLLD: da mladi niso zgolj uporabniki lokalnega razvoja, ampak postajajo njegovi soustvarjalci.