Območje LAS Barje z zaledjem obsega šest občin Osrednjeslovenske regije južno od glavnega mesta Ljubljane in sicer občine: Borovnica, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Log-Dragomer in Vrhnika.
Območje, ki spada v porečje reke Ljubljanice, označuje kvalitetna kulturna krajina s številnimi naravnimi vrednotami in bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Na območju delujeta Krajinski park Barje in Krajinski park Polhograjski Dolomiti. Obsežen del območja je vključen v »Naturo 2000«.

Obsega 410 km2 površine in je imelo na datum (1.1.2022) 49.667 prebivalcev. Podeželska podoba kulturne krajine se že precej spreminja, še posebej na ravninskem delu Barja, kjer je prisotna intenzivna (sub)urbanizacija in posledično velik delež dnevnih migracij. 

​

Gospodarstvo je razmeroma dobro razvito. Med primarnimi dejavnostmi z vidika rabe zemljišč izstopata kmetijstvo in gozdarstvo. Pomemben delež predstavljata drobno gospodarstvo in obrt. Prevladujejo storitvene dejavnosti. Posebej je treba poudariti potencial trajnostnega turizma, ki ga omogočajo naravne danosti, ugodna prometna povezava ter bližina glavnega mesta. Kljub temu pa ta razvojni potencial še ni v celoti izkoriščen.

 

Na podlagi delavnic za pripravo Strategije lokalnega razvoja smo prepoznali naslednje potrebe, na podlagi katerih smo oblikovali ukrepe:
-Potreba po ureditvi skupnih javnih površin kot povezovalnih točk med generacijami, podjetniki, društvi
in mladimi, več povezovanja med prebivalci in lokalnimi skupnostmi ter tesnejše sodelovanje med
občinami. Te potrebe bomo naslovili z ukrepom "Vključujoča in povezana skupnost."
 

-Potreba po povezovanju ponudnikov in izboljšanju sektorskega in medsektorskega sodelovanja, kot so
turistični ponudniki, kmetije in ponudniki doživetij. Te potrebe bomo naslovili z ukrepom "Podjetniška
inovativnost" in ukrepom "Mreža zelenih trajnostnih točk naravne in kulturne dediščine."
 

-Potreba po večji vključenosti v krožno gospodarstvo, saj se je izkazala nezadostna zainteresiranost
lokalnega prebivalstva za zmanjševanje odpadne hrane in nezadostno razumevanje krožnega
gospodarstva. Te potrebe bomo naslovili z ukrepom "Okoljska prožnost."
 

-Potreba po prostorih namenjenih mladim in izboljšanju pogojev za druženje in povezovanje mladih.
Izkazalo se je, da na območju LAS ni mladinskega ali medgeneracijskega centra, prav tako je potrebno
spodbujati sodelovanje mladih pri operacijah. Te potrebe bomo naslovili z ukrepom "Vidni mladi."
 

-Potreba po novih oblikah institucionalnega varstva starejših, saj se je izkazalo, da potrebujejo spodbudo
pri socialni vključenosti in sodelovanju v lokalni skupnosti. Te potrebe bomo naslovili z ukrepom "Aktivni
starejši."

​

SLR se bo financirala iz dveh skladov: iz sklada EKSRP in iz ESRR.